V začetku maja 1915 je bil Franc Mirnik še v Celju. Nekaj tednov pozneje je bil že na Krasu, julija istega leta pa je umrl v bojih na Doberdobski planoti. Njegovo pot je več kot stoletje pozneje rekonstruiral njegov pravnuk Radoš Skrt in jo predstavil v knjigi Doberdob: Kamen in prah.
Mirnikova zgodba je tesno povezana s Celjem. Tam se je leta 1889 rodil, tam si je ustvaril družino in tam so ob njegovem odhodu ostali žena Minka ter štirje otroci. Ko se je po vstopu Italije v vojno odprla soška fronta, je bil tako kot številni drugi vojaki premeščen proti Primorski. Knjiga njegov odhod postavi na celjski železniški peron, od koder se začne pot, ki vodi proti Ljubljani in nato na Kras.