V začetku maja 1915 je bil Franc Mirnik še v Celju. Nekaj tednov pozneje je bil že na Krasu, julija istega leta pa je umrl v bojih na Doberdobski planoti. Njegovo pot je več kot stoletje pozneje rekonstruiral njegov pravnuk Radoš Skrt in jo predstavil v knjigi Doberdob: Kamen in prah.
Mirnikova zgodba je tesno povezana s Celjem. Tam se je leta 1889 rodil, tam si je ustvaril družino in tam so ob njegovem odhodu ostali žena Minka ter štirje otroci. Ko se je po vstopu Italije v vojno odprla soška fronta, je bil tako kot številni drugi vojaki premeščen proti Primorski. Knjiga njegov odhod postavi na celjski železniški peron, od koder se začne pot, ki vodi proti Ljubljani in nato na Kras.
Ta geografska povezava med Celjem in Doberdobom je ena osrednjih osi knjige. Na eni strani je domače mesto z družino, vsakdanjim življenjem in občutkom pripadnosti, na drugi pa kraška planota, ki je poleti 1915 postala eno najtežjih območij soške fronte.
Za vojake so bile tam razmere izjemno težke. Skalnata tla so oteževala izkopavanje položajev, vode je bilo malo, poletna vročina pa je dodatno obremenjevala enote. Ob tem so bili vojaki izpostavljeni topniškemu obstreljevanju in pehotnim napadom. V knjigi so opisani tudi vsakdanji problemi na fronti: pomanjkanje vode, utrujenost, strah in čakanje na napad.
Radoš Skrt je pri pisanju zgodbe izhajal iz ohranjenih dokumentov in zgodovinskih virov, vendar jih je povezal v pripoved, v kateri je v ospredju človek. Mirnik ni predstavljen zgolj kot pripadnik določene enote, temveč kot posameznik, ki je imel pred vojno povsem običajno življenje. Prav ta kontrast med zasebnim življenjem in vojaško stvarnostjo daje knjigi njen osnovni ton.
Pomemben del te osebne zgodbe je Mirnikov odnos do družine. V zaključnem delu knjige je objavljen prepis pisma, ki ga je avgusta 1914 napisal ženi Minki. Besedilo je izrazito osebno. Mirnik v njem razmišlja o možnosti, da v vojni umre, ter ženi piše o otrocih, njihovi prihodnosti in življenju po njegovi morebitni smrti.
Takšni dokumenti so dragoceni prav zato, ker vojni odvzamejo anonimnost. Za izrazom »padli vojak« se pokaže konkreten človek z družino, skrbmi in načrti.
Mirnik je umrl 20. julija 1915. Knjiga njegovo smrt umešča v najhujše dni druge soške ofenzive, ko so se italijanske enote skušale prebiti čez avstro-ogrske položaje na Doberdobski planoti. Med bojem je bil Mirnik smrtno ranjen, njegovi vojaki pa zaradi nadaljnjih spopadov njegovega telesa niso mogli odnesti. Natančnega groba zato ni dobil.
Prav to dejstvo je po več kot stoletju postalo pomemben del avtorjeve osebne poti. Skrt se je po zaključku raziskovanja odpravil na Doberdobsko planoto in skušal na terenu razumeti prostor, kjer se je Mirnikova življenjska pot končala.
V epilogu knjige opisuje pokrajino, ki je danes povsem drugačna od tiste iz leta 1915. Nekdanji jarki so zaraščeni, območje je tiho, vendar sledovi vojne niso popolnoma izginili. Avtor ob tem razmišlja tudi o razliki med zgodovino, zapisano v dokumentih, in zgodovino, ki jo človek dojame šele, ko stopi na kraj, kjer so se dogodki dejansko zgodili.
Po koncu raziskovanja je na območju, kjer naj bi njegov praded umrl, postavil lesen križ z imenom Franc Mirnik. Fotografija tega križa je danes del knjige. Ob njej je zapisano, da naj bi Mirnik tako dobil vsaj simbolni kraj spomina, ki ga po smrti ni imel.
Knjiga vsebuje tudi številne dokumentarne priloge. Med njimi so fotografija Franca Mirnika, časopisni članki iz obdobja prve svetovne vojne, vojaški zemljevidi, podatki o položajih na fronti in drugo gradivo, ki dopolnjuje pripoved.
Doberdob: Kamen in prah tako povezuje lokalno celjsko zgodovino s širšo zgodovino soške fronte. Pot enega človeka od celjskega železniškega perona do Doberdobske planote postane okvir za prikaz generacije, ki jo je vojna iz domačega okolja odpeljala na bojišča, s katerih se mnogi niso vrnili.
Za sodobnega bralca pa je morda najpomembnejše prav to, da zgodovina v takšni pripovedi ni več abstraktna. Doberdob ni samo ime bojišča, Franc Mirnik pa ne samo ime na seznamu padlih. Oba postaneta del konkretne zgodbe o človeku, družini in posledicah vojne, ki so ostale prisotne še dolgo po letu 1915.